»Tako bom deloval tudi naprej, kamor koli mi bo ljubi Bog pokazal pot naprej.«

»Osebno sem ga obvestila in obžalovala, da sva se srečala v takšnem položaju. ... Zagotovo bomo našli priložnost za dobro sodelovanje naprej.«

»Predsednika Pahorja sem seznanila s podrobnostmi predčasnega odpoklica veleposlanika. ... Bilo je več kršitev, tudi pravilnika o varovanju tajnih podatkov, tako da je predčasen odpoklic nujen ukrep, če želimo zaščititi zunanjepolitične interese Slovenije in seveda tudi diplomatsko službo.«

»Vedno povem, da želim z vlado sodelovati, četudi imam nekoliko drugačno mnenje. To moje mnenje ni tako ultimativno, da bi zavrnil podpis ukaza o odpoklicu.«

»Kar sem ugotovil pred posvetovanjem z ministrico tukaj v New Yorku, je bilo, da to ni imelo neposrednih škodljivih posledic za zunanjepolitične interese države. Veleposlanik je ravnal narobe in bi bila morda kakšna druga sankcija primernejša kot pa sam odpoklic.«

»Ko sem potem presodil vse okoliščine, sem ocenil, da podpišem ukaz, ko se vrnem v Ljubljano, ker se mi je zdelo, da je treba zavarovati avtoriteto ministrice in vlade.«

»Glede na vse okoliščine podpišem ukaz o odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja.«

»Predsednik vlade se je v pogovoru z menoj strinjal, da je treba okrepiti ustrezne mehanizme, da bi okrepili lojalnost do slovenske države in zmanjšali potrebo veleposlanikov po lojalnosti politični karieri ali čemur koli drugemu.«

»Prosim, pomagajte naši državi, saj se brez mednarodne pomoči ne bo mogla izvleči iz te zmešnjave.«